Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku RS (v nadaljevanju: OZ). V 619. čl. OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.

Prednosti dela preko podjemne pogodbe sta:

  • Legalno opravljanje skoraj kateregakoli dela
  • Za opravljanje dejavnosti ni potrebna registracija s.p. oziroma izpolnjevanje pogojev (kot npr. Za študentsko delo)

Slabost dela preko podjemne pogodbe je:

  • je davčno najmanj ugoden način za delavca

 

Davčni vidik podjemne pogodbe:
I. Dohodnina

Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, zato je obdavčen v okviru dohodnine, natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. V 38. členu Zakona o dohodnini RS (v nadaljevanju: ZDoh-2) je določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

Davčno osnovo predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10-% dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja samo na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil itd.) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Tako kot pri drugih dohodkih iz zaposlitve je izplačevalec dohodka zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino.

II. Poseben davek na določene prejemke

Zakon o posebnem davku na določene prejemke (v nadaljevanju: ZPDDP) je bil sprejet leta 1994 in obdavčuje dohodke prejete na podlagi podjemne pogodbe. Razlog za njegovo uvedbo je bil, da se je pred sprejetjem ZPDDP razširilo sklepanje podjemnih pogodb, na podlagi katerih so delodajalci zaposlovali fizične osebe in se na ta način izogibali vključevanju zaposlenih v obvezno socialno zavarovanje ter si s tem zniževali svoje stroške dela. Poseben davek na določene prejemke je dolžan plačati izplačevalec dohodka. Davčna osnova je bruto izplačilo posamezniku za opravljeno delo ali storitev po podjemni pogodbi, stopnja davka pa znaša 25 %.

III. Socialni prispevki

Kljub temu, da je posameznik lahko zavarovan na drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja), je potrebno pri podjemni pogodbi plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu s 27. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS (v nadaljevanju: ZPIZ-1) je izplačevalec dohodka dolžan plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 6 % od bruto izplačila posameznika. Poleg tega pa je dolžan izplačevalec posameznika še zavarovati za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ta dolžnost je določena v 17. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS (v nadaljevanju: ZZVZZ), izplačevalec pa je dolžan plačati pavšalni znesek zavarovanja v višini 4,27 EUR.

IV. Primer obdavčitve dohodka iz podjemne pogodbe

V nadaljevanju je predstavljen primer obdavčitve podjemne pogodbe:

Bruto znesek 1.500 evrov
Normirani stroški (10 %) 150 evrov
Davčna osnova 1.350 evrov
Akontacija dohodnine (25 %) 337,5 evrov
Neto izplačilo 1.162,5evrov
Poseben davek na določene prejemke (25 %) 375 evrov
Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen 4,27 evrov
Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6 %) 90 evrov
Strošek izplačevalca 1.969,27
Spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, analizira promet ter omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev. Z nadaljno uporabo se strinjate k uporabi piškotkov. Odločitev lahko spremenite s klikom na Nastavitve.